Projekt DiamondEHLfriction prejel MSCA SoE in financiranje programa EUTOPIA
datum: 20.05.2022
Projekt DiamondEHLfriction, pod vodstvom prof. dr. Mitjana Kalina, je v okviru Marie Skłodowska-Curie Postdoctoral Fellowships, prejel Pečat odličnosti (Seal of Excellence) in bil hkrati izbran na programu EUTOPIA.
Danes je v svetovnem interesu razviti učinkovitejšo in čistejšo industrijo ter promet, da bi zagotovili trajnostni razvoj. EU si je na primer zastavila cilj prihranka energije do 32,5 % do leta 2030. Preprečevanje izgub zaradi trenja je bistven cilj za dosego tega cilja. Namreč 20 % vse porabljene energije po svetu je posledica izgub zaradi trenja. Tako je očitno, da je zmanjšanje trenja osrednjega pomena za doseganje globalnih ciljev varčevanja z energijo in ciljev EU. Do sedaj se je trenje v elastohidrodinamičnem (EHD) režimu mazanja zmanjšalo predvsem neposredno z zmanjšanjem viskoznosti maziva in posledično z manjšimi strižnimi izgubami maziva. Vendar je ta konvencionalni pristop dosegel svoje meje, saj debeline filma ni mogoče dodatno zmanjšati, da bi še ohranili režim EHD mazanja s polnim filmom. Nezadostna debelina filma namreč vodi do površinskih dotikov vršičkov, s tem pa do obrabe in zmanjšane trajnosti komponent. Zato je potreben nov pristop za zmanjšanje EHD trenja, hkrati pa ne poveča obrabe. Eden od načinov za znatno zmanjšanje EHD trenja je uporaba površinskih prevlek, to je prevlek z nizko površinsko energijo, npr. diamantu podobnega ogljika (DLC), ki posredno zmanjšajo trenje EHD preko molekularnega zdrsa na meji mazivo-površina in hkrati DLC prevleke zagotavljajo visoko zaščito pred obrabo, a ti učinki še niso dovolj pojasnjeni. Tako je cilj tega projekta razumeti in opisati mehanizme za zmanjšanje trenja DLC prevlek v elastohidrodinamičnem (EHD) režimu mazanja. Poleg tega bo to razumevanje uporabljeno za načrtovanje in optimizacijo novih EHD kontaktov. Uresničitev ciljev projekta bodo uresničili potencial DLC prevlek in omogočili izjemno nizke izgube energije zaradi trenja, hkrati pa se obraba kontaktov ne bo povečala, kar bo pozitivno vpivalo tudi na trajnosti površin in mehanskih komponent.
Aleks Vrček, raziskovalec v okviru projekta, se je rodil 1991 v Novem mestu. Po končani tehnični gimnaziji leta 2010, se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, dodiplomski študij po RRP programu pa zaključil leta 2013. Istega leta se je vpisal na mednarodni študij TRIBOS (Erasmus+), financiran s strani Evropske Unije, kateri je potekal na štirih različnih fakultetah (Univerza v Leedsu, Anglija; Univerza v Ljubljani (UL), Slovenija; Tehnična Univerza v Luleji (LTU), Švedska in Univerza v Coimbri, Portugalska). Leta 2016 se je kot doktorski študent zaposlil na LTU, Švedska. Raziskovalno delo, katero je bilo v tesnem sodelovanju z Volvo Cars in SKF industrijo, pod mentorstvom prof. dr. Pära Marklunda in prof. dr. Rolanda Larssona z naslovom Tribologija kotalnih/drsnih kontaktov ob mešanem mazanju: S poudarkom na ojnično-gredni valično-ležajni aplikaciji je uspešno zaključil 2020. Poudarek raziskav je bil predvsem na obrabi in utrujenostni poškodbi tribološkega jeklenega kontakta med ojnično gredjo in kotalnim ležajem, in sicer povezava med materialnimi, oljnimi in delovnimi lastnostmi. Od leta 2021 naprej je zaposlen kot raziskovalec na Univerzi v Twenteju (Nizozemska) na temo Napovedovanje obrabe in življenjske dobe utrujenostne poškodbe kotaljnih kotaktov ob mejnem mazanju pod mentorstvom prof. dr. Matthijna de Rooija v povezavi s TATA jeklarno.